Velenje, 30. 8. 2018

Živa knjižnica – Razbijanje stereotipov, širjenje empatije

Mogoče se sprašuješ: ”Kaj sploh je Živa knjižnica?”

Živa knjižnica je metoda, s katero preko dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Knjige so ljudje, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice.

Letos smo v sklopu Kunigunde sodelovali z Živo knjižnico Zasavje v boju proti strahu pred neznanim in nestrpnosti. Na zelenici pred Domom kulture smo v sproščenem in prijetnem ambientu preživeli lep popoldan. Brisali smo razlike, iskali odgovore, potešili radovednosti ter odpirali drugačne poglede na družbo in soljudi. Pogovarjali smo se z organizatorkami Leo in Majo kot tudi s knjigami. Gregorjem, Majo, Ajo, Lino, Bojanom, Faniko ter Alexom. Živa knjižnica Zasavje deluje lokalno ter širše. Sogovornici želita s knjižnico ”razbijati stereotipe in jih ne ustvarjati”.

Projekt želita pripeljati v vsako vas, večkrat sodelujejo tudi z ljubljansko in mariborsko Živo knjižnico. Tudi šole so odprte za sodelovanje, Žive knjižnice pridejo obiskati s celimi razredi in pustijo, da si otroci sami izberejo knjigo.

Nove knjige najdejo preko poziva. Knjižnično zbirko želijo razširiti, vendar ugotavljajo, da ni veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni odkrito govoriti o svojem življenju. Lea in Maja sta povedali, da bralci iščejo raznolikost v knjigah. Njihovi ”bestsellers” so trans osebe, LGBT, bivši odvisniki, motnje hranjenja in samopoškodbe. Opažajo, da so trenutno najbolj iskane knjige migranti in z njimi povezanimi temami. Organizatorki s projektom pridobita veliko na osebni ravni, saj spoznata nove, različne ljudi ter s prostovoljstvom delata nekaj koristnega. Rast na osebni ravni sta izpostavila tudi Alex in Bojan, ki sta letos prvič del Žive knjižnice. Za oba je deljenje zgodb nov izziv. Maji in Gregorju je projekt dober in ga s sodelovanjem želita podpirati.

Zgodbe knjig so raznolike ter zanimive. Aja, ki je bivša odvisnica, deli svojo zgodbo zato, ker želi pokazati, da vedno obstaja izhod in da lahko znova zaživiš. V droge je zašla, ko je delala v nočnem klubu in je želela držati hitri tempo nočnega življenja. Njena zgodba ni samo zanimiva odraslim, temveč tudi otrokom. Pravi, da otroci, kljub mladosti in neizkušenosti, vedo veliko o tej temi, ter jih tudi veliko zanima. Z njo delijo svoje zgodbe, ter ji postavljajo vprašanja. Osnovnošolce predvsem zanima, zakaj je začela jemati droge in zakaj ni povedala staršem. Odgovori jim, da se ji zdi komunikacija s starši najpomembnejša. Srednješolci imajo drugačna vprašanja, njih bolj zanima kakšen je učinek raznih drog, kje se jih dobi. Njim poudarja, da je kljub drogam končala srednjo šolo ter diplomirala. Verjame, da če ti je namenjeno iti skozi to izkušnjo, ti pač je. Izpostavlja, da se veliko ljudi vrne k drogam, zaradi odgovornosti in resnosti, ki jih prinese resnično življenje. Svetuje, da pomaga če se z nekom pogovarjaš (ne nujno s terapevtom), če se z nečim zamotiš, si najdeš hobi. Lina, ki je preživela poskus samomora, pravi, da želi skozi deljenje svoje zgodbe, preprečiti, da ljudje naredijo isto napako kot ona.

Vsi izpostavljajo, da Živa knjižnica ni samo za deljenje zgodb knjig temveč tudi pogovor. Ena izmed obiskovalk je izpostavila ravno to plat knjižnice. Z drugačnostjo se sreča vsakodnevno ampak pride zaradi globokega in odkritega pogovora, ki nastane med knjigo in bralcem. Ne samo, da na takšen način ljudje spoznajo nekaj drugačnega od tistega kar so navajeni, temveč lahko sami govorijo o tegobah, ki pestijo njih same. Želijo se pogovarjati in deliti svoje izkušnje in zgodbe. Živa knjižnica ne pomaga samo premagovati razlike, temveč pomaga, knjigi in bralcu, se odkrito pogovarjati o tegobah, ki jih vsak doživlja. In kot pravita Maja in Gregor: ”Psihiatri so dragi, Žive knjige so zastonj.”

Če te zanima sodelovati v Živi knjižnici ali pa si želiš knjigo samo izposoditi, spremljaj Živo Knjižnico Zasavje na Facebooku.